“MARIBORSKI DAN” v času MOS-a’2017, Celje, 12.9.2017

NOVINARSKA KONFERENCA:

OOZ Maribor za čimprejšnjo odpravo dvojnega  plačila prispevkov za delavce migrante

V OOZ Maribor se zavzemamo za čimprejšnjo odpravo dvojnega plačila prispevkov za delavce migrante. Zbornica se namreč že dlje časa ukvarja s problematiko svojih članov,
katerih delavci delajo v Avstriji in zanje že vrsto let dvojno plačujejo prispevke za nadomestilo za čas dopusta in prispevke od regresa. Avstrijski sklad Buak je upravičeno odvedel prispevke za socialno varnost od zneskov nadomestil za čas dopusta in regresov, ki jih je sklad izplačal delavcem. Problem je, da so delodajalci istočasno delavcu tudi v Sloveniji za iste dni dopusta plačali nadomestilo ter od tega nadomestila odvedli in plačali prispevke, ker slovenski sistem ne omogoča, da delodajalec v Sloveniji ne bi plačeval prispevkov za delavce za čas, ko delajo v Avstriji, smo danes sporočili Medijem. Dejali smo tudi, da enako velja tudi za regres. Delodajalci bi bili torej po načelu višje pravice upravičeni do vračila prispevkov, ki so jih sami odvedli in plačali od nadomestila za iste dni dopusta in od regresa. Po naših  informacijah  je sklad Buak Sloveniji konec leta 2016 nakazal denar, ki predstavlja dvojna/podvojena vplačila slovenskih delodajalcev. Žal pa nimamo podatka, kje se ta denar nahaja in kako lahko slovenski podjetniki zahtevajo povračilo, od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni dobila. Na omenjeno ministrstvo smo že maja letos naslovila uradni dopis s konkretnimi vprašanji na temo dvojnega plačevanja in preplačil. V odgovoru, ki smo ga prejeli od ministrstva, sicer omenjajo pravno podlago v zakonu o delovnih razmerjih, na podlagi katere lahko delavec in delodajalec določita, da delodajalcu ni potrebno izplačati nadomestila za letni dopust, v kolikor delavec nadomestilo za koriščenje letnega dopisa prejme od tujega nosilca pod pogojem, da je nadomestilo enako ali višje, kot bi delavcu pripadalo po slovenskih predpisih. 

Poudarili smo, da so delodajalci kljub temu poleg sklada Buak delavcu plačevali in še plačujejo nadomestilo za letni dopust ter regres ter odvajali in plačevali tudi pripadajoče prispevke za socialno varnost tudi v Sloveniji. “Zato, ker naš sistem obračuna plač ne omogoča izpolnitve in oddaje REK obrazca za obračun plače, v katerem bi bilo mogoče prikazati dopust in za to ne plačati prispevkov,” so pojasnili na zbornici. Po mnenju našem mnenju gre za sistemsko napako, ki še vedno ni odpravljena. To pomeni, da delodajalci še zmeraj plačujejo dvojno, ne glede na zakonsko podlago, ki je v veljavi od leta 2014. Prepričani smo , da je potrebno zadevo urgentno urediti, vendar se ministrstvo odziva počasi oziroma se sploh ne! V Avstriji smo zaradi državne zakonodaje manj konkurenčni.

»V zadnjem mesecu in pol slovenska podjetja ne zahtevajo več evropskih potrdil, s katerimi lahko opravljajo dela v Avstriji, saj se zavedajo, da je zaradi vseh zakonskih preprek naša konkurenčnost v Avstriji slabša,« je na novinarski konferenci v okviru Mariborskega dneva na MOS-u’2017 povedal predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor Aleš Pulko. 
OOZ Maribor se že  nekaj časa se ukvarja s problematiko delodajalcev, katerih delavci delajo v Avstriji in se zanje dvojno – v avstrijski sklad BUAK in naši državi – plačuje prispevke za nadomestilo za čas dopusta in prispevke od regresa. Sklad BUAK naj bi sicer konec leta 2016 Sloveniji nakazal denar, ki predstavlja omenjena dvojna vplačila, a podatka, kje se ta denar nahaja, zbornica nima.Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na uradni dopis, ki jim ga je zbornica preko Odvetniške družbe Vesenjak poslala že 17. maja 2017, odgovorilo s pravno podlago, in sicer z zakonom o delovnih razmerjih. Na njegovi podlagi lahko delavec in delodajalec določita, da delodajalcu ni potrebno izplačati nadomestila za letni dopust v kolikor delavec nadomestilo za koriščenje letnega dopisa prejme od tujega nosilca, torej BUAK-a, pod pogojem, da je nadomestilo enako ali višje kot po slovenskih predpisih. »Problem se skriva v našem sistemu, in sicer v REK obrazcih, ki ne omogočajo, da delodajalcu, ki plačuje prispevke Avstriji, ne bi bilo potrebno plačati še Sloveniji,« poudarja Aleš Pulko.
 Vprašanje je torej, kdaj se bo odpravila ta sistemska napaka, ki onemogoča uresničevanje omenjenega zakona in kdaj, ter ali sploh, bodo delodajalci dobili povrnjeni denar.Nadaljnji ukrep zbornice je, da zoper države vložijo zahtevek za vračilo zneska. Če to ne bo mogoče, njihov odvetnik Slavko Veseljak trdi, da jim ne preostane drugo, kot da državo tožijo za neopravičeno obogatitev. Ker pri nas ni instituta kolektivne tožbe, torej se tega ne da storiti kolektivno – v imenu zbornice, lahko to storijo posamezna podjetja, ki se jih problematika loteva. Zbornica pa jim bo nudila pomoč v obliki posebnega dogovora z odvetniško pisarno o zastopanju, s katero bo dogovorjena posebna cena in ustrezni nivo storitve. Eno izmed takšnih podjetij je Tlakovci Podlesnik d.o.o. Direktor podjetja Rok Podlesnik želi, da se stvari čim prej razčistijo in da bi država v naprej razmišljala, kako bi lahko bila slovenska podjetja v Avstriji bolj konkurenčna, ter se zavedala, da jim gre ravno zaradi teh preprek slabše in se zato vse manj slovenskih podjetij odloča za delo v Avstriji.